… in v galeriji lahko spremljate naše dogodivščine.

PETEK, 11. 10.

Naša pustolovščina je proti koncu in počasi se bomo poslovili s tega posebnega koščka Slovenije. Program, ki so ga za nas pripravili v CŠOD Cerkno, je bil res zelo bogat, od raziskovalnih delavnic, vodenih doživetij do zabave in športa. Danes zjutraj je po celem tednu končno posijalo sonce, tako da smo po zajtrku že lahko odšli na igrišče. Še zadnja delavnica »Leti, leti helikopter«, nas je zelo navdušila. Iz papirja smo v dvojicah najprej izdelali helikopterje, na njihova krila pa napisali vse tisto, po čemer si bomo zapomnili ta teden šole v naravi. Najboljše pa je sledilo – spust z najvišjega dela stopnišča v domu (15 m visoko), smo opazovali let naših zračnih plovil.

V kamri nas zdaj čakajo še različne družabne igre, s športnimi igrami pred kosilom pa našo šolo v naravi zaključujemo.

Nasvidenje severni Primorski, vračamo se nazaj v Zgornjo Savinjsko.
Se kmalu vidimo.

ČETRTEK, 10. 10.

Res, teden se hitro obrne okrog in že je tu četrtek. Samo do malice nam je vreme dopuščalo zunanje raziskovanje. Odšli smo v gozd na vzhodno pobočje Cerknega. Med potjo smo nabirali materiale, iz katerih smo izdelali različna plovila. Cilj naše naloge je bil, da na koncu preverimo njihovo delovanje. Večini so se prav dobro obnesla.

Brez vozlov nam vrv bolj malo koristi, smo spoznali v naslednji delavnici, ki se je odvijala do kosila. Vozli omogočajo učinkovito uporabo varovalnih pripomočkov, varno gibanje naveze v steni. So sestavni del vseh plezalnih in gorniških aktivnosti. Služijo nam tako za osnovne, kakor za najzahtevnejše postopke. Spoznali smo jih nekaj vrst in preizkušali njihovo zdržljivost. Kako so se obnesli, lahko opazujete v galeriji. Danes vsi vemo, da je recikliranje ključen sestavni del sodobnega ravnanja z odpadki. Reciklirati je mogoče veliko snovi, seveda tudi papir. In ta izziv nas je čakal v popoldanskem času. Iz odpadnih kosov različnih vrst papirja je nastal prenekateri nov izdelek. Popoldne smo po skupinah izdelali stripe. Zaporedje sličic je vsaka skupina zavila v svojo zgodbo: Rešiteljica vila, V jami, Požar v šoli, Palčkova nezgoda in Izbruh v jami.

Ob tolikih nalogah je hitro nastopil tudi težko pričakovani zadnji večer z zabavo. V kamri smo se družili skupaj s skupino učencev iz OŠ Idrija, s katerimi smo se preko tedna srečevali le na hodnikih. Najprej smo vsi udeleženci šole v naravi prejeli priznanja, nato pa se zavrteli ob glasbi po naših željah. Bilo je res zabavno.

Nocoj še zdržite brez nas, jutri pa se med 14.30 in 15.00 vrnemo na Rečico.

SREDA, 9. 10.

Že smo sredi tedna in naj vam razkrijemo, kako je potekal naš, že tretji dan šole v naravi.

Zopet deževno jutro nas je zadržalo v učilnici, tako imenovani kamri, kjer smo se prav izkazali v gradnji različnih objektov iz lesenih deščic. Še posebej velik izziv za nas pa je bila postavitev Da Vincijevega mostu. Leonardo Da Vinci je bil italijanski arhitekt, slikar, inženir, kipar, izumitelj, umetnik in še in še. Zaradi vsestranske nadarjenosti ga opisujejo kot genija. Med drugim je izdelal načrt za most, ki bi ga lahko enostavno sestavili pred oviro zgolj s pravilnim sestavljanjem posameznih delov, brez dodatne pritrditve. Tako smo se tudi mi za nekaj časa postavili v njegovo kožo in izdelali most iz lesenih deščic.. Na fotografijah v galeriji si lahko pogledate, kako nam je uspelo.
Sredi dneva nam je bilo dano nekaj sončnih žarkov, ki so nam omogočili orientacijski pohod po kraju. Z zemljevidom Cerknega smo hodili naokrog in iskali označene točke na karti.

Si predstavljate, kako smo se po vrnitvi nazaj razveselili pečenega piščanca?

Popoldne smo se napotili v bližnji gozd in v delavnici »Kako se lahko skrijem?« poskusili izdelati bivak – preprosto zavetišče, namenjeno zaščiti pred vremenskimi neprilikami. Znamo ga postaviti, upamo pa, da ga ne bomo pogosto rabili.

Pred večerjo smo odigrali še nogometno tekmo in se razgibali v fitnesu na prostem. Po njej pa smo si privoščili filmski večer. V filmu »Dirka za življenje« smo občudovali pogum glavnega junaka Seppa in njegovega psa Toga, da v nepričakovanih izzivih mestu prineseta zdravilo.

Vse se je srečno končalo, tako da nas zdaj čaka mirna noč.

TOREK, 8. 10.

Zbudili smo se v oblačno in dokaj hladno torkovo jutro. Primerno opremljeni smo se po zajtrku podali proti skriti partizanski bolnišnici, zgrajeni med drugo svetovno vojno, bolnišnici Franji. Lesene barake različnih velikosti in namembnosti so bile lansko poletje v povodnji večinoma uničene, tako da ogled ni več možen. Smo pa prisluhnili doživeti pripovedi učitelja Igorja na vhodu v bolnišnico. Bolnišnica Franja pripoveduje zgodbo o pogumu, humanosti in solidarnosti. Leto in pol je dajala zavetje ranjenim in bolnim borcem za svobodo, pa tudi posameznim civilistom. Leta 1946 je postala muzej.
Da bi si bolje predstavljali njeno delovanje, smo popoldne obiskali Cerkljanski muzej, ki o njej hrani številna besedila, fotografije in videoposnetke. Številni viri govorijo o oskrbi, zdravljenju ter o veliki meri iznajdljivosti in improvizacije, ki sta bila v takratnih razmerah nuja.
Ogledali smo si tudi razstavo »Zdravljeni v zavetju gozda«, ki prav ta čas gostuje v muzeju in opozarja na problematiko partizanskih bolnic v Kočevskem rogu.
Po večerji smo odšli v prostore društva cerkljanskih laufarjev. Zvedeli smo, da so laufarji ena najbolj prepoznavnih pustnih skupin v Sloveniji. Njihova največja posebnost so lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa. Na razstavi je postavljenih vseh 25 likov. Njihova zgodovina in sam obred nam je bil bogato predstavljen.
Škoda, da je do pusta še daleč. Dobili smo precej idej.

PONEDELJEK, 7. 10.

Po celem tednu dežja smo se današnjega sončnega jutra prav razveselili, še posebej, ker nas je pot vodila v šolo v naravi, v CŠOD Cerkno. Pot do tja je bila zelo dolga in sploh po odhodu z avtoceste zelo ovinkasta. Tak je pač ta del severne Primorske.

Komaj smo prispeli, nas je že čakala prva aktivnost. Odložili smo potovalke in se že napotili na fotolov. Njegov glavni namen je bil spoznavanje okolja, kjer smo se znašli – Cerknega. Poiskati smo morali značilne stavbe v kraju: Cerkljanski muzej, knjižnico Franceta Bevka, cerkev sv. Ane, Zadružni dom in občino. Na poti smo prepoznavali kipe znanih osebnosti, ki so zaznamovale kraj, proučevali napise na spominskih ploščah… Na zemljevidu, stoječem na Glavnem trgu, smo ugotavljali reliefno pestrost območja. Urili smo se v iskanju najvišjih vrhov, rek, turističnih znamenitosti… Prešteti smo morali celo vse betonske stopnice okoli bazena, ki je tudi v kraju.

Ob prihodu nazaj v dom smo dobili vse potrebne informacije o življenju in delu v CŠOD Cerkno. Sledilo je kosilo in nastanitev po sobah. Že prvi dan lahko rečemo, da smo z namestitvijo in hrano zelo zadovoljni.

Popoldne smo se povzpeli nad Cerkno in uživali v pogledih na naselje še z višje ležečega hribovja. Čeprav v oblačnem vremenu, smo imeli kar dober razgled, le Porezen se nam v megli cel dan ni dal videti. Nekaj posebnega je bil tudi pogled na Cerkno z našega nočnega pohoda z lučkami.

Zagotovo so nas pohodi danes toliko utrudili, da bomo najverjetneje hitro tonili v spanec.

 

(Skupno 656 obiskov, današnjih obiskov 1)